NA BIZIJAKARIJEM si lahko gledamo
Nekaj radovednosti ...
Bizijak je staro beneško narečje, ki ga govorijo na tem območju. Njegov izvor je še danes sporna zadeva. Današnja najbolj akreditirana hipoteza meni, da izvira iz slovenske besede bezjak, to je ubežnik, begunec. Vzroki za postanek so različni: zgodovinski, umetnostni, okoljski, kulinarični in vinarski...
Arheološki ostanki v San Canzian d'Isonzo, gradišča na Krasu, Monfalcone grad, strelski jarki za časa prve svetovne vojne, spomenik padlim v Redipuglia, naravni rezervat Isola della Cona v Staranzano, kraška krajina od Sagrado do Timave, ladjedelnice za največjih križarskih ladij na svetu, parki ob reki Soči. Nadalje še podeželje z gospodarjevimi vilami in župnijskimi cerkvami (Turriaco, Ronchi dei Legionari, San Pier d'Isonzo) in, za okrepčevalni postanek, številni kmečki turizmi in značilne osmice...
Bizijakarija je zanimivo tudi zaradi svojih jedi, ki imajo srednjeevropske okuse, in soških vin, ki jih lahko okusimo v številnih gostilnah in osmicah po nižini in na Krasu, ravno tako kakor med raznimi vaškimi prazniki, ki nudijo možnost odkrivanja kulinaričnih tradicij.
Razne državno znane prireditve se vrstijo v majhnih centrih Bizijaškega: več kot stoletni Tržiški pust, zgodovinska obnavljanja Prve svetovne vojne na Krasu, Praznik Zedinjenja Italije 4. novembra z nastopom akrobatske skupine Frecce Tricolori v Sredipolju, velike splovitve križarskih ladij v Tržiču.
Naj omenimo še številne krajevne praznike; nekateri izmed teh imajo že stoletno tradicijo.
